Vzgojni načrt š= ole določa načine uresničevanja ciljev osnovnošolskega izobraževanja ob upoštevanju potreb in interesov učencev ter posebnosti širšega okolja; vsebuje poglavitne vrednote, ki jih bo= mo na šoli še posebej spodbujali s točno določenimi vzgojn= imi dejavnostmi, pravila skupnega življenja v šoli, odgovornosti učencev in učiteljev v sodelovanju s starši ter načine vzgojnega ukrepanja šole.

Vzgojni načrt je namenjen učencem, starš= ;em, strokovnim delavcem, vodstvu in vsem ostalim delavcem šole. Naša želja je vzpostaviti čim večjo skladnost vzgojnih dejavnikov šolske in družinske vzgoje, razvijati sodelovalni odnos med delav= ci šole, starši in učenci ter tako pozitivno vplivati na razvoj dobre klime na šoli.

Vzgojni načrt je oblikovan v skladu s sprejeto vizijo.

1 VIZIJA OŠ ŠENČUR

Kvalitete= n VIZ proces in dobri medsebojni odnosi je vse, kar si želimo.

Motivirani in zadovoljni učenci in učitelji zagotavljajo kvaliteten učni proces.

Dobra komunikacij= a in uspešno sodelovanje zagotavljata uspeh in zadovoljstvo vseh udeležencev.

Naj vsak, ki vsto= pa v našo šolo znanja, postane in ostane radoveden, ustvarjalen in srečen.

Zavzemamo se za šolo, ki bi spodbujala strpnost do drugačnosti in bila prepoznavn= a.

Naj se vsem izpol= nijo pričakovanja in ostanejo ambicije.

2&nb= sp; TEMELJNE VREDNOTE

Podlaga pri izboru vrednot šole so družbeno sprejete vrednote, = zapisane v Ustavi RS, Zakonu o osnovni šoli, Beli knjigi o izobraževanju, Smernicah kurikularne prenove, konvencijah o človekovih in otrokovih pravicah, evropskih resolucijah o vzgoji in izobraževanju, poroči= lu Delorseve komisije in drugih dokumentih.

Starši, učenci in učitelji naše šole prepoznavajo naslednje vrednote kot najbolj aktualne, zato jih vzgojni načrt podrobneje opredeljuje:

ODGOVORNOST,<= /b> ki jo izkazujejo učenci s svojo vztrajnostjo, potrpežljivostj= o, izpolnjevanjem svojih dolžnosti in upoštevanjem šolskega red= a; strokovni delavci, ki odgovornost izkazujejo s svojo strokovnostjo, ustvarjalnostjo, pravičnostjo, omogočanjem zdravega okolja, doslednostjo in spoštljivostjo, ter = starši, ki jo izkazujejo s svojo skrbnostjo, sodelovanjem s šolo, vzpodbuj= anjem otroka in spremljanjem njegovega razvoja.

SPOŠTOVA= NJE oz. medsebojno spoštovanje je pogoj za uspešnost pri doseganju naših ciljev, zato se medsebojno poslušamo, smo strpni drug do drugega, priznavamo in sprejemamo drugačnost, se medsebojno vzpodbujam= o in skupaj iščemo rešitve.

ZNANJE, k= i nam odpira poti in nam omogoča, da skupaj razvijamo ustvarjalnost, vedoželjnost, uspešnost, aktivnost in uporabnost znanja.

Spoštovanje teh vrednot je odgov= ornost vseh delavcev šole, učencev in njihovih staršev.<= /b>

3         NAČE= LA VZGOJNEGA DELOVANJA

Na šoli smo izpostavili nekaj načel oz. poglavitnih odgovornosti, ki se jih bomo držali in za katera smo prepričani, da nam bodo pomagala na poti do uspeha:

= Vzgajali bomo v duhu skupnih vrednot (splošnih in tistih, ki jih bomo v posameznem šolskem letu dodatno poudarjali), še posebej z lastnim zgledom in doslednostjo.

= Spodbujali bomo medsebojno pomoč, spoštovanje, sodelovanje in zaupanje med učitelj= i, učenci in starši.

= Krepili bomo zavedanje, da sk= upaj s pravicami pridejo tudi dolžnosti ter privzgajali odgovornost vsak= ega za svoj razvoj, dejanja in lastno prihodnost.

= Uporabljali bomo svoje znanje in izkušnje za kakovostno opravljanje svojega d= ela ter se stalno strokovno izpopolnjevali na svojem področju.

= Skupaj z učenci bomo zagotavljali nemoteno izvajanje pouka.

= Skrbeli bomo za varnost in zaščito učencev.

= Spodbujali bomo pridobivanje delovnih navad ter samostojno razmišljanje in ustvarjalnost.

= Vzgajali bomo v duhu strpnost= i drug do drugega, sprejemanja različnih oblik drugačnosti ter odpr= avljanja vsakršnega nasilja = do sebe ali drugih.

= Na probleme se bomo odzivali, jih reševali sproti skupaj z učen= ci, po potrebi s starši; spodbujali bomo aktivno vlogo učencev p= ri vzgojnih vprašanjih.

= Spodbujali bomo k pozitivni osebni naravnanosti, prijaznosti in prispevanju k dob= ri šolski klimi.

= Spodbujali bomo zdrav način življenja in osebno urejenost.

= Prizadevali si bomo za timsko delo in dosledno uresničevali skupne cilje in dogovore.

4&nb= sp;        PREVENTIVNE VZGOJNE DEJAVNOSTI

Preventivne vzgojne dejavn= osti izhajajo iz vizije in vrednot osnovne šole ter potreb učencev in okolja. Šola z vzgojnimi dejavnostmi skuša oblikovati okolje, v katerem učenci zadovoljujejo temeljne telesne, duševne in socialne potrebe (varnost, sprejetost, individualnost, uspešnost, ustvarjalnost, sprostitev ipd.), razvijajo samostojnost in pozitivno samopodobo ter pridob= ijo čut za odgovornost.

Tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti šole, ki bodo poleg splošnih vrednot še posebej spodbujale izbrane vrednote odgovornost, spoštovanje in znanje, se bodo organizirale v okviru ur oddelčne skupnosti, dni dejavnosti, interesnih dejavnosti, šolskih projektov, ob drugih aktualnih priložnostih in vsakodnevnem življenju v šoli.

Posebno pozornost bomo pos= vetili temam, kot so: medvrstniško nasilje, komunikacija, odnosi med vrstniki, medvrstniška pomoč, razvijanje socialnih veščin, ustrez= no in sprejemljivo reševanje konfliktov, odnosi med spoloma, strpnost, odvisnosti, zdravo življenje, sprejemanje drugačnosti, spoštovanje starejših …

Izvajali bomo preventivne dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti, nasilništva in drugih odklonskih pojavov ter dejavnosti, ki povezujejo učence, delavce šole, starše in lokalno skupnost, ter skrbeli za medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje.

Prav posebno pozornost bomo namenili spoznavanju, učenju in razvijanju moralnih vrednot, sprejeman= ju odgovornosti za svoje vedenje in kritično vrednotenje lastnega vedenja= in vedenja vrstnikov. Šola bo spodbujala vse oblike povezovanja, sodelova= nja in vključevanja staršev v življenje in delo šole. Prizadevali si bomo za takojšnje in načrtno reševanje proble= mov, težav in konfliktov.

DEJAVNOSTI NA POSAMEZNIH NIVOJIH ŠOLE

Vzgojne dejavnosti se določijo za vsako šolsko leto in so konkretne oblike izvajanja naših vzgojnih prizadevanj. Pobudo za določeno obliko vzgojne dejavnosti lahko podajo učenci, učitelji ali starši; naslovi= jo jo na vodstvo šole, na razrednika ali učiteljsko skupino za vzgoj= ni načrt.

Naša vzgojna prizadev= anja bomo uresničevali na naslednjih ravneh:

RAVEN CELOTNE ŠOLE

DEJAVNOSTI<= o:p>

IZVAJALCI

različne oblike spodbu= janja učencev k vzgojnim ciljem: promocija vizije šole, spodbudne misli v prostorih šole, krasitev panojev s tematskimi plakati, tematski meseci spodbujanja določene socialne veščine (npr. pozdravljanje, prijaznost, medsebojna pomoč);

vsi zaposleni šole;

dejavnosti, ki povezujejo učence, delavce šole, starše in lokalno skupnost: kul= turne in druge prireditve, dnevi odprtih vrat, teden vseživljenjskega učenja, neformalna druženja, obiski starejših ljudi iz skupnosti;

vsi zaposleni šole;

preventivne dejavnosti<= /b> za učenje reševanja težav, razvijanje pozitivnega samovrednotenja in močnih točk učencev ter hkratno preprečevanje zasvojenosti, nasilništva in drugih odklonsk= ih pojavov; izvajamo jih glede na razvojno stopnjo učencev (samopodoba, reševanje konfliktov, odnosi med spoloma, spopadanje s stresom, sprejemanje odločitev, pozitivno razmišljanje);=

tematske delavnice razrednikov,

= svetovalne službe in zunanji izvajalci

razvijanje socialnih veščin ter navajanje na procese samovrednotenja, samokontrole in sprejemanja odgovornosti;

individualne ure pomoči,

svetovalna služba;

spodbujanje vrstniške pomoči, prostovoljnega dela ter zbiralnih in drugih humanitarnih akcij;

sprotno ob vsakodnevnih aktivnostih s strani v= seh zaposlenih, v razredu in med odmori ter v okviru interesnih dejavnos= ti;

sodelovanje na različn= ih natečajih (npr. najboljši športnik razreda, najbolj navdušen bralec, natečaj za najbolj prijazno dejan= je ali učenca, ki največ pomaga drugim, likovni natečaj)= ;

vodje natečajev;

sodelovanje v šolskih projektih (Mreža učečih se šol, Pomladni dan, Mavričniki, V.O.D.A., pustovanje, Commenius, ipd.) in drugih konkretnih vzgojn= ih vsebinah, ki pomembno oblikujejo življenje in delo šole (npr. šolski časopis, šolski radio, šo= lski parlament, raziskovalni projekti s socialno ali etično vsebino);

vodje dejavnosti oz. vsi sodelujoči zapos= leni;

osveščanje uč= ;encev na področjih nasilja, uživanja alkohola in drog, kajenja; učence na razrednih urah in delavnicah obveščamo o načinih iskanja ustrezne pomoči;

vsi zaposleni šole;

skrb za aktivno preživ= ljanja časa učencev pred poukom in po njem ter med odmori, (jutranje varstvo, interesne dejavnosti, dopolnilni in dodatni pouk, knjižnica, šolski radio itd.);

vodje dejavnosti, dežurni učitelji o= z. vsi zaposleni šole;

organizacija programa dodat= nih izobraževanj za učence, učitelje in starše: pri tem izhajamo iz ugotovljenih potreb in izraženih interesov staršev, učiteljev in učencev (šola za starš= ;e, posamezna predavanja in delavnice);

vodstvo šole v sodelovanju s svetovalno službo.

RAVEN POSAMEZNEGA ODDELKA, SKUPINE UČENCEV ALI = POSAMEZNEGA UČENCA

Ker je oddelek razreda osn= ovna socialna skupina v šoli, bomo posebno pozornost namenili oblikovanju in razvijanju dobrih medsebojnih odnosov, občutku varnosti, zaupanju in sprejetosti s spodbujanjem ugodne socialne klime ter s poudarjanjem medsebo= jne povezanosti in sodelovanja.

To bomo poskušali dos= eči na naslednje konkretne načine:

= vsak učitelj na svoji uvodni uri posveti nekaj časa vzgojnim spodbudam- u= čencem razloži njihove dolžnosti ter jih motivira za dobre medseboj= ne odnose in odgovorno ravnanje do učnih obveznosti;

= razredniki na uvodnih urah v oddelku ter na prvem roditeljskem sestanku predstavijo vizijo šole,= glavne vrednote v šolskem letu in pravila šolskega reda ter skupaj s predlogi učencev in staršev pripravijo vzgojni načrt oddelka, ki naj vsebuje:

- VZGOJNE CILJE (izhajajo iz vrednot vzgojnega načrta in potreb oddelka glede na preteklo šolsko leto – npr. medsebojna povezanost, sodelovanje, sprejemanje, zaupanje, varnost);

- MOREBITNE POSEBNE NALOGE, AKCIJE IN PROJEKTE (npr. izboljšava medseboj= ne učne pomoči, dobrodelne akcije, sodelovanje učencev v projek= tih) ter

- MOREBITNA DODATNA PRAVILA ODDELKA (morajo biti skladna s pravili šolsk= ega reda).

Razrednik tematsko oblikuje razredne ure med šolskim letom glede na vzgojne cilje oddelka in aktua= lna dogajanja v oddelku. Ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja in ob koncu šolskega leta razrednik odda kratko evalvacijo vzgojnega dela.

= razrednik skupaj z učenci skrbi= za lep izgled matične učilnice (npr. napisi, pozitivne misli, praznična okrasitev, fotografije in izdelki učencev, stenske slike); razredniki skrbno spremljajo svoj razred ter dogajanja med učenci, se odziv= ajo na probleme razreda ali posameznikov v razredu in pri tem upoštev= ajo razvojni nivo učencev, posebnosti posameznih učencev ter kontekst dogajanja- pri reševanju težav po potrebi sodelujejo s starši in šolsko svetovalno službo;

= tako razredniki kot ostali zaposleni poudarjajo zgledno vedenje učencev (npr. spoštljivost, sodelova= nje, iskreno prijateljstvo, nesebičnost);

= vsi zaposleni se trudimo za razvijanje pozitivne in odprte komunikacije med učenci, učitelji in starši.

SVETOVANJE IN USMERJANJE UČENCEV

Vsi zaposleni se trudimo b= iti s svojim ravnanjem pozitiven zgled, saj tudi t= ako v veliki meri usmerjamo učence k še boljšim rešitvam in načinom delovanja. Svetovanje in usmerjanje učencem pomaga pri njihovem razvoju, šolskem delu, odnosi z vrstniki in odraslimi ter pri reševanju težav, povezanih z enkratnimi ali občasnimi kršitvami šolskega reda.

Učenec se ob tem u= 69;i:

= oblikovati lastne cilje in strategije za njihovo uresničevanje,
= organizirati lastno delo za večjo učinkovitost in spremljati svojo uspešnost,

= razmišljati in presojati o svojih vedenjih in ravnanjih drugih ljudi,
= prevzemati odgovornost in sprejemati posledice svojih dejanj,

= empatičnega vživljanja v druge ter sprejemanja različnosti,
= opazovati lastna občutja, razmišljanja in vedenja,

= razumeti vzroke za neustrezna vedenja pri sebi in drugih,

= reševati probleme in konflikte,

= ustrezno ravnati v situacijah, v katerih je prisoten stres, strah, tesnoba, jez= a, žalost, občutki sramu ali krivde, konflikti, apatičnost, frustracije, doživljanje neuspehov, depresija (čustvena inte= ligentnost) ter

= razvijati realno in pozitivno samopodobo in samospoštovanje.

Svetovanje in usmerjanje p= oteka v obliki pogovorov med strokovnimi delavci šole (učitelji, svetov= alna služba, vodstvo) ter učenci (po potrebi tudi starši), in sic= er v času razrednih ur, govorilnih ur učiteljev in šolske svetova= lne službe ter ob sprotnem reševanju problemov in drugih priložn= ostih. V primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri učencu pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, staršem predlaga obravnavo v zunanjih ustanovah psihološke in socialne pomoči.

5&nb= sp;        POHVALE, PRIZNANJA IN NAGRADE

Posebno obliko preventivnih vzgojnih dejavnosti predstavlja princip pohvale in tudi nagrade. Pohvala, če ni uporabljena prepogosto, otroku pomeni priznanje in zadoščenje ter na pozitiven način spodbudi socialno zaželeno vedenje. Pohvale, nagrade in priznanja učencem ali skupi= nam učencev lahko predlagajo: oddelčne skupnosti, razrednik, drugi strokovni delavci šole, mentorji dejavnosti, ravnateljica ali star#= 3;i.

= Ustne pohvale se podeljujejo sproti, kadar se učenec ali več učencev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti.

= Pisne pohvale se podeljujejo= na razredni ravni ob koncu šolskega leta za:

o      = sodelovanje v humanitarnih akcijah in/ali drugih obli= kah medsebojne pomoči;

o      = prijaznost, solidarnost in nudenje pomoči sošolcem in vrstnikom;

o      = posebej prizadevno delo v oddelčni skupnosti, v šolskem parlamentu ali šolski skupnosti,

o      = aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi različnih dejavnosti in prireditev, pomembnih za delo šole;<= /o:p>

o      = zmago na natečaju (npr. športnik razreda, n= ajbolj prijazno dejanje) ali

o      = ob drugih razlogih, ki jih ravnatelj oz. učitelj= ski zbor šole ali razrednik in mentorji ocenijo kot primerne za razlog pis= ne pohvale.

= Priznanja in nagrade se podeljujejo na šolski ravni (ravnateljica s pomočjo mentorja ob zaključku šolskega leta), in sicer za delo oz. dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti:

o      = večletno sodelovanje v humanitarnih akcijah in/a= li drugih oblikah medsebojne pomoči;

o      = večletno prizadevno delo v oddelčni skupnos= ti, šolskem parlamentu ali šolski skupnosti;

o      = večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezult= atov pri šolskem delu;

o      = doseganje vidnih rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih, ki so organizirana za območje občine, regije in celotne države;

o      = ob drugih razlogih, ki jih ravnatelj oz. učitelj= ski zbor šole ali razrednik in mentorji ocenijo kot primerne za razlog podelitve priznanja ali nagrade.

V knjigo odličnjakov so ob zaključku 9-letnega šol= anja vpisani učenci, ki so vsa leta dosegali odličen uspeh, sodelovali= na tekmovanjih v znanju in športu, sodelovali pri šolskih in izven- šolskih interesnih dejavnostih ter prireditvah, prizadevno delali v oddelčni skupnosti in vse to dopolnjevali z lepim vedenjem.=

Učenci so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oz. mentorjem. Nagrade se učencem podeljujej= o v obliki pripomočkov, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih, knjižnih nagrad, nagradnih izletov, ogledov predstav ali drugih posebnih ugodnosti. Priznanje ali nagrado lahko dobi posameznik, sku= pina učencev ali celotna oddelčna skupnost.

6&nb= sp;        VZGOJNI POSTOPKI IN UKREPI

RESTITUCIJA (POVRAČILO ŠKODE)

Restitucija je oblika vzgo= jnega postopka, ko posameznik, ki je s svojim ravnanjem povzročil materialno= ali moralno škodo drugemu, skupini ali šoli, to popravi. Posameznik s= e v postopku sooči s posledicami svojega ravnanja, sprejme odgovornost za takšno ravnanje in poišče načine, s katerimi svojo napa= ko popravi oziroma se z oškodovancem dogovori za načine poravnave.

Poravnava je smiselno pove= zana s povzročeno psihološko, socialno ali materialno škodo, zahteva odločitev in napor tistega, ki je škodo povzročil, spodbuja pozitivno vedenje, poudarja vrednote. Kaznovalca ni, zato učenec ustvarjalno rešuje problem. Restitucijo lahko razumemo kot posebno pol= je vzgoje, katerega cilj je, da učenci kritično razmišljajo o s= vojem vedenju in da sami popravijo posledice slabo premišljenih dejanj.=

MEDIACIJA

Mediacija je postopek, v k= aterem se osebe, ki so v sporu, ob pomoči tretje osebe (mediatorja) pogovorijo ter ugotovijo, kje so točke njihovega spora, si izmenjajo stališča, izrazijo svoja mnenja, ideje, težave in strahove t= er skušajo najti rešitev, ki bo ustrezna za vse v sporu. V mediaciji prevzameta sprti strani sami odgovornost za razrešitev nastalega konflikta. Proces mediacije vodi in usmerja mediator, ki je zaupna in popol= noma nevtralna oseba (strokovni delavec šole) in je ustrezno praktično= in teoretično usposobljen.

VZGOJNI UKREPI

Vzgojni ukrepi so posledice kršitev pravil šolskega reda. Uporabljajo se, kadar učenci n= iso pripravljeni sodelovati pri reševanju problemov in so bile predhodno izvedene vse druge vzgojne dejavnosti. Učencem pomagajo spoznavati nji= hove obveznosti do drugih ljudi in pomen pravil v družbeni skupnosti. Izvaj= anje vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca ter iskanjem možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenj= a. Pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole,= ki skupaj oblikujejo predloge za rešitev.

Vzgojni ukrepi so lahko:

= Ukinitev nekaterih pravic in ugodnosti, ki so povezane, s pridobljenimi sta= tusi učencev; ugodnostmi, ki jih šola nudi učencem izven predpisanih dejavnosti in standardov.

= Povečan nadzor nad učencem, ko je v šoli, a ne med poukom.<= /o:p>

= Zadržanje na razgovoru po pouku v zvezi z reševanjem problemov, v sogla= sju s starši.

= Kadar učenec pogosto ogroža varnost, ne upošteva navodil in z= ato šola ne more prevzeti odgovornosti za varnost in izvedbo pedagoškega procesa izven prostorov šole (dnevi dejavnosti, tabori, šole v naravi…), se za takega učenca organizir= a dodatno spremstvo ali nad= omestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli.

= Odstranitev učenca od pouka- iz= jemoma je mogoča, kadar učenec s svojim vedenjem onemogo= 9;a izvajanje pouka, kljub predhodni obravnavi (razen v primeru, ko gre za učenca s posebnimi potrebami). Cilj odstranitve je vzdrževan= je jasno postavljenih mej, sprejemljivega vedenja in omogočanje resn= ega sodelovanja učenca in učitelja pri reševanju problema t= er omogočanje nemotenega učenja drugih učencev v oddelku. Učenec v času odstranitve opravlja delo pod nadzorom strokov= nega delavca, ki ga določi ravnatelj. Strokovni delavec mu lahko pomaga pri reševanju problema, zaradi katerega ni pri pouku. V primeru odstranitve učenca od ure pouka mora učitelj z njim opraviti razgovor še isti dan, skupaj pregledata opravljeno delo in se dogovorita o nadaljnjem sodelovanju.

Začasni odvzem naprave ali predmeta, s kat= erim učenec ogroža varnost ali onemogoča izvedbo pouka.=

Vsakotedenski kontakti s starši.

Pogostejši prihodi staršev v šol= o na razgovor.

Prepoved vstopanja ali uporabe določenih šolskih prostorov.

Prepoved približevanja učencu.

Šola lahko oblikuje in izvaja tudi druge vzgojne ukrepe. O vzgojnih ukrepih se vodijo ustrezni zap= isi, ki ne vplivajo na vzgojne opomine. Zapise vodi razrednik, svetovalna služba ali oseba, ki vodi obravnavo.

&= nbsp;

Vzgojni opomini – administrativne sankcije:

Minister za šolstvo podrobneje določi postopek izrekanja vzgojnih opominov in varstvo prav= ic učencev. Izraz vzgojni opomin se razlikuje od vzgojnega ukrepa, ki nim= a za učenca trajnih posledic, kot sta premestitev v drug oddelek ali š= olo. Vzgojni opomin ima torej podobno vlogo kot sedaj veljavni vzgojni ukrepi. <= o:p>

Vzgojni opomin se izre= 9;e, kadar so izčrpana vsa pedagoška sredstva, vsebovana v vzgojnem načrtu šole. Izrek vzgojnega opomina je povezan z obveznostjo izv= ajanja usmerjenih individualiziranih proaktivnih, svetovalnih in drugih vzgojnih dejavnosti in s sodelovanjem zunanjih institucij (svetovalni centri, centri= za socialno delo, dispanzerji za psihohigieno itd.). V skrajnem primeru je posledica vzgojnih opominov premestitev učenca v drug oddelek ali šolo, v nekaterih primerih tudi brez soglasja staršev. Odločitev o tem mora biti podprta s strokovnimi mnenji sodelujočih institucij.

Vzgojni opomini so:

- ustni opomin razrednika,=

- pisni opomin razrednika,=

- opomin oddelčnega učiteljskega zbora,

- opomin ravnatelja.<= /o:p>

Ko so izčrpane vse možnosti, ki jih predvide= va vzgojni načrt, se učencu izreče vzgojni opomin, kot predvide= va Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli.

Pri izbiri določenega vzgojnega ukrepa morata razrednik in oddelčni učiteljski zbor upoštevati:

·        zmožnost presoje posledic lastnih dejanj glede na učenčevo starost;

·        nagibe oziroma motive za dejanje;

·        okolje, v katerem učenec živi;

·        škodljivost dejanja;

·        ponavljanje kršitve.

Pri zelo težkih kršitvah se obvesti tudi pristojne službe. Pristojne službe se obvesti tudi v primeru, = 69;e se starši ne odzivajo na vabila za razgovor. Pri vseh kršitvah se= je potrebno skupaj z učenci in njihovimi starši dogovoriti, na kakšen način se lahko kršitev vsaj deloma popravi (druž= beno koristna dela...). O hujš= ;ih kršitvah mora razrednik obvestiti svetovalno službo in vodstvo šole. O vseh okoliščinah in ugotovitvah za nastalo krši= tev je potrebno pisati zapisnik, katerega morajo podpisati vsi vpleteni.

Možnost izdaje ukrepov brez soglasja staršev:

Če razrednik meni, da zaradi neprimernega obnašanja in določenih dejanj posameznikov ni sposoben zagotoviti varnosti udeležencem na dnevih dejavnosti in šolah v naravi, pred= laga oddelčnemu učiteljskemu zboru, naj sprejme sklep, da se ti posamezniki teh dejavnosti ne udeležijo ali da se jim zagotovi posebno spremstvo (lahko tudi učenčevi starši).

Zaporedje ukrepov za obvladovanje motečega vedenja pri pouku

1. Opozorilo u&= #269;itelja motečemu učencu.

2. Učitelj motečega učenca presede, če obstajajo prostorske možnosti.

3. Učitelj zap= iše motečega učenca in opiše dogodek ter preda zapis razredn= iku. (Vključi se svetovalna služba, ravnatelj…)

4. Asistenca &#= 353;e enega strokovnega delavca pri učencu.

5. Izločitev (izjemoma) motečega učenca iz skupine – učenec je = pod nadzorom strokovnega delavca. Razrednik starše še isti dan seznani z ukrepom. V primeru osebne žalitve učitelja ali grožnje učitelju se takoj izreče ukrep izločitve (vsi predhodni ukrepi se preskočijo).=

V primeru, da pride do izločitve, se je potrebno za 6. ukrep dogovoriti in pridobiti soglasje staršev (razrednik, svetovalna služba, ravnatelj). Ko imamo sklen= jen dogovor, šele lahko izvajamo &nb= sp; ukrep.

6. V primeru, da ponov= no pride do motečega vedenja, ki zahteva ukrepanje po točki 5, se po= kliče starše, ki učenca prevzamejo in odpeljejo domov.

7. V primeru ponavljaj= očega se ukrepanja po točki 6 učiteljski zbor predlaga učenca za <= span style=3D'mso-spacerun:yes'> prešolanje.

7&nb= sp;        SODELOVANJE S STARŠI IN OKOLJEM<= /a>

Starši imajo primarno pravico in dolžnost vzgoje otrok, hkrati pa tudi šoli dodeljujejo pooblastila za vzgojo, katere okvir, oblike in cilji morajo biti vnaprej poznani. Redno in kvalitetno sodelovanje šole s starši ter redna = in odprta komunikacija so predpogoj za učinkovito vzgojno dejavnost šole.

Starši s šolo so= delujejo na roditeljskih sestankih, govorilnih urah, svetu staršev, svetu šole, na predavanjih, šoli za starše, na šolskih prireditvah, zbiralnih akcijah in ostalih dejavnostih, ki jih pripravlja šola. Redno prejemajo uradna obvestila o učnem uspehu in napredov= anju otrok ter dobijo ustrezna pojasnila o učnem in vzgojnem uspehu ter raz= voju otrok v individualnih pogovorih z učitelji ali svetovalno službo.=

V primeru težav u= 9;enca pri določenem predmetu oz. učitelju tudi starši upoštev= ajo načelo postopnosti:

reševanje problema z učiteljem= (pogovor in dogovor)= ;

sodelovanje razrednika pri obravnavi problema (če se težave ponavljajo oz. stopnjujejo in se stan= je ni izboljšalo);

sodelovanje svetovalne službe (&= #269;e se težave ponavljajo oz. stopnjujejo in se tudi ob sodelovanju razrednika stanje ni izboljšalo);

sodelovanje vodstva šole (č= e se težave ponavljajo oz. stopnjujejo in se tudi ob sodelovanju razrednika in svetovalne službe stanje ni izboljšalo).<= /o:p>

ODGOVORNOSTI STARŠEV

·        Skrbijo za zdrav razvoj svojega otroka, ga izobražujejo, vzgajajo, materialno vzdržujejo in skrbijo za njegovo varnost;

·        otroku zagotavlj= ajo varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim iz= koriščanjem in zlorabljanjem;

·        otroku zagotavlj= ajo nemoteno učenje in poskrbijo, da otrok izpolnjuje šolske obveznos= ti (pripravljenost na pouk, domače naloge, prinašanje šolskih potrebšč= ;in ipd.);

·        redno sodelujejo= s šolo, se zanimajo za otroka in spremljajo njegov napredek tako, da prihajajo na govorilne ure in obiskujejo roditeljske sestanke;

·        v primeru, ko strokovni delavci šole presodijo, da je potreben daljši in poglob= ljen razgovor o otrokovem vedenju ali težavah v šoli, starše pova= bijo k sodelovanju; če se le-ti povabilom ne odzivajo, šola poišče pomoč v drugih institucijah psiho-socialne pomoči (center za socialno delo, svetovalni center in ostale pristojne institucije= );

·        razrednika sezna= nijo z izostanki otroka od pouka in ostalih šolskih obveznosti ter odsotnost = opravičijo v skladu z zakonskimi določili;

·        svojim otrokom j= asno pokažejo, da se strinjajo s pravili šole in nasprotujejo otrokovi= m kršitvam;

·        starši učenca, ki ima težave pri spoštovanju dogovorov in pravil šolskega reda, se doma z otrokom pogovorijo, sodelujejo v aktivnostih,= ki jih predlaga šola, skupaj sprejmejo ukrepe za izboljšanje stanja = in se le-teh držijo;

·        s svojim ravnanj= em izražajo spoštljiv odnos do učiteljev in ostalih delavcev šole;

·        podpirajo učitelje in druge delavce šole v njihovih vzgojnih prizadevanjih = ter sodelujejo pri oblikovanju vzgojnega načrta šole in oddelka.=

V primeru suma na fizi= 9;no, spolno, psihično ali ekonomsko nasilje nad otrokom, prisotnosti otroka= pri nasilju v družini ter v primeru zanemarjanja otroka (opuščan= je dolžne skrbi zanj) smo kot vzgojno-izobraževalna ustanova dol&= 2;ni podati prijavo na pristojni center za socialno delo.

OBVEŠČANJE STARŠEV

Starše obveš= 9;amo o dogodkih, ki zadevajo njihovega otroka ustno, po telefonu ali pisno. Obli= ke obveščanja so dogovorjene na roditeljskih sestankih posameznih oddelčnih skupnost= i. V primerih

izrednih dogodkov, ki zade= vajo poškodbe, večjo materialno škodo ali resne kršitve šolskega reda in posredno ali neposredno zadevajo njihovega otroka, pa šola starše vedno in takoj obvesti po telefonu.=

8         URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE VZGOJNEGA NAČRTA

Vzgojni načrt OŠ= Šenčur je temeljni dokument za naše vzgojno delo. Z njegovo realizacijo bomo uresničevali cilje 2. člena ZoŠ. Svoja vzgojna prizadevanja = in rezultate bomo vsakoletno ocenili; ugotavljali bomo rezultate našega d= ela in po potrebi uvajali morebitne izboljšave. Naloge se bodo med letom t= udi dopolnjevale s sklepi strokovnih organov šole, okrožnicami in navodili Ministrstva in Zavoda za šolstvo in šport RS ter s sklepi ustanovitelja. Za realizacijo vzgojnega načrta so odgovorni vsi delavci šole.

Nosilci posameznih zadolžitev:

= SVET ŠOLE: sprejme vzgo= jni načrt in poročilo o samoevalvaciji šole.

= UČITELJSKI ZBOR: opravl= ja vzgojno-izobraževalni proces, oblikuje analize in smernice za nad= aljnje delo.

= RAZREDNIKI: so odgovorni za vzgojno in ostalo delo v svojem oddelku.

= STARŠI: sodelujejo pri pripravi in oblikovanju vzgojnega načrta in soustvarjanju šo= lske klime.

= RAVNATELJ: uresničuje, spremlja, zagotavlja in ugotavlja kakovost s samoevalvacijo.

Koncept vzgojnega nač= rta je bil potrjen:

= na rednem sestanku učiteljskega zbora 19. 5. 2009;

= na redni seji sveta staršev 27. 5. 2009;

= na redni seji sveta šole 28. 5. 2009.

Majda Vehovec

              ravnateljica

DEJAVNOSTI<= o:p>	IZVAJALCI
različne oblike spodbu= janja učencev k vzgojnim ciljem: promocija vizije šole, spodbudne misli v prostorih šole, krasitev panojev s tematskimi plakati, tematski meseci spodbujanja določene socialne veščine (npr. pozdravljanje, prijaznost, medsebojna pomoč);	vsi zaposleni šole;
dejavnosti, ki povezujejo učence, delavce šole, starše in lokalno skupnost: kul= turne in druge prireditve, dnevi odprtih vrat, teden vseživljenjskega učenja, neformalna druženja, obiski starejših ljudi iz skupnosti;	vsi zaposleni šole;
preventivne dejavnosti<= /b> za učenje reševanja težav, razvijanje pozitivnega samovrednotenja in močnih točk učencev ter hkratno preprečevanje zasvojenosti, nasilništva in drugih odklonsk= ih pojavov; izvajamo jih glede na razvojno stopnjo učencev (samopodoba, reševanje konfliktov, odnosi med spoloma, spopadanje s stresom, sprejemanje odločitev, pozitivno razmišljanje);=	tematske delavnice razrednikov, = svetovalne službe in zunanji izvajalci
razvijanje socialnih veščin ter navajanje na procese samovrednotenja, samokontrole in sprejemanja odgovornosti;	individualne ure pomoči, svetovalna služba;
spodbujanje vrstniške pomoči, prostovoljnega dela ter zbiralnih in drugih humanitarnih akcij;	sprotno ob vsakodnevnih aktivnostih s strani v= seh zaposlenih, v razredu in med odmori ter v okviru interesnih dejavnos= ti;
sodelovanje na različn= ih natečajih (npr. najboljši športnik razreda, najbolj navdušen bralec, natečaj za najbolj prijazno dejan= je ali učenca, ki največ pomaga drugim, likovni natečaj)= ;	vodje natečajev;
sodelovanje v šolskih projektih (Mreža učečih se šol, Pomladni dan, Mavričniki, V.O.D.A., pustovanje, Commenius, ipd.) in drugih konkretnih vzgojn= ih vsebinah, ki pomembno oblikujejo življenje in delo šole (npr. šolski časopis, šolski radio, šo= lski parlament, raziskovalni projekti s socialno ali etično vsebino);	vodje dejavnosti oz. vsi sodelujoči zapos= leni;
osveščanje uč= ;encev na področjih nasilja, uživanja alkohola in drog, kajenja; učence na razrednih urah in delavnicah obveščamo o načinih iskanja ustrezne pomoči;	vsi zaposleni šole;
skrb za aktivno preživ= ljanja časa učencev pred poukom in po njem ter med odmori, (jutranje varstvo, interesne dejavnosti, dopolnilni in dodatni pouk, knjižnica, šolski radio itd.);	vodje dejavnosti, dežurni učitelji o= z. vsi zaposleni šole;
organizacija programa dodat= nih izobraževanj za učence, učitelje in starše: pri tem izhajamo iz ugotovljenih potreb in izraženih interesov staršev, učiteljev in učencev (šola za starš= ;e, posamezna predavanja in delavnice);	vodstvo šole v sodelovanju s svetovalno službo.