PO POTEH NAŠIH KORENIN – Ekskurzija na Avstrijsko Koroško

Avtor: Maja Sirše | Okt 26, 2023

Na čudovito soboto, 7. 10. 2023, se je 29 nadarjenih in radovednih učencev OŠ Šenčur v spremstvu učiteljev Boštjana, Maje in Olge polno pričakovanj odpravilo na ekskurzijo, ki smo jo poimenovali Avstrijska Koroška.

Pot nas je peljala proti Ljubelju, kjer smo ob odlični razlagi učitelja Boštjana obiskali podružnico koncentracijskega  taborišča Mathausen. Molče in polni spoštovanja do tistih, ki so tu pustili svoja življenja ob gradnji ljubeljskega predora in nasilja, smo si ogledali obstoječe objekte in se z minuto molka poklonili žrtvam ob spomeniku.

Pot smo nadaljevali proti glavnemu mestu Avstrijske Koroške – Celovcu. Žal nas je na poti prek čudovite Drave spremljala megla. V Celovcu smo si ogledali stavbo deželnega glavarja ter mestno hišo. Mimo butičnih trgovin in številnih kavarnic smo zavili na Novi trg, kjer se nahaja masivni zmajev vodnjak. Po legendi, ki so nam jo predstavili osmošolci, je bil Celovec zgrajen v močvirju, na katerem je živel zmaj. Na istem trgu smo pred kipom nekaj besed namenili tudi cesarici Mariji Tereziji. Končno je napočil čas za malico!

Pot nas je vodila do romarskega središča Gospa Sveta, ki se nahaja nekaj kilometrov severno od Celovca. Je najstarejša cerkev, ki je bila zgrajena na slovenskem ozemlju. Okoli leta 760 jo je dal zgraditi misijonar Modest, ki je med Karantance širil krščanstvo. Nas pa ni navdušila le cerkev, temveč tudi dva mlada razposajena mucka, ki sta hitro pristala v naših naročjih. Gospa sveta je tudi dala ime Gosposvetskemu polju, kjer je v slovenskem jeziku potekalo ustoličevanje karantanskih knezov oziroma pozneje koroških vojvod vse do leta 1414.

Na Gosposvetskem polju sta stala knežji kamen (ta je od leta 1862 v celovškem muzeju) in vojvodski prestol. Slednji danes stoji v manjšem parku tik ob cesti, ki povezuje Celovec s Šentvidom ob Glini. Ob pomoči razlage učiteljice Maje smo si lažje predstavljali, kako sta na vojvodskem prestolu sedela knez in škof ter podeljevala zemljo vazalom, ki so jima v zameno nudili pokorščino, služenje in vojaško službo.

Na Gosposvetskem polju je tudi Krnski grad, v času pokristjanjevanja politično središče Karantanije. Po strmi poti, kjer nas je poleg križevega pota, zalival tudi lasten pot, smo prispeli do Krnskega gradu. Tu smo se na lastne oči prepričali, kako so avstrijske oblasti zatirale zamejske Slovence, jih želele ponemčiti, saj so slovenska imena in priimke na nagrobnikih iz slovenskih spremenili v nemška, npr. namesto Jože Tišler je sedaj na spomeniku napis Joseph Tischler. Nekaj minut smo namenili tudi našim krulečim želodčkom, nato pa pohiteli, saj nas je čakala, nam najpomembnejša atrakcija – razgledni stolp Pyramidenkogel.

Pot do njega nas je vodila mimo Vrbskega jezera, kjer stojijo čudovite počitniške hiše. Turizem tu resnično cveti. Končno! Pred nami se dviga 100 m visok razgledni stolp. Hitro kupimo vstopnice, se z dvigalom povzpnemo na razgledno teraso (72 m). Pred nami se odpre čudovit pogled na celotno Vrbsko jezero in okoliške koroške vasi. Za konec pa najslajše. Večina udeležencev se je z višine 52 metrov pogumno spustila vse do pritličja po zaprti drči. Koliko vriskov in krikov je bilo slišati!

Dobro razpoloženi smo sedli v avtobus in po uri in pol prijetne vožnje, pogovorov, smeha smo se zadovoljni in polni novih spoznanj vrnili v Šenčur.

Kaj pa so o ekskurziji povedali učenci?

Zakaj si se odločil, da se udeležiš ekskurzije?

Rad pridobivam nova znanja. Zanimajo me neznani kraji. Ker sem sam družaben, na takih (neformalnih) srečanjih pridobivam nova poznanstva.

Aleks Kajzer, 6. a

Katera nova spoznanja si na ekskurziji pridobil/-a?

Kakšno je bilo življenje v koncentracijskem taborišču, kako so Avstrijci želeli izbrisati Slovence tudi na račun spreminjanja imen in priimkov. Spoznala sem tudi, da si lahko obzorje širiš izven šole, izven Slovenije.

Laura Bajt, 7. c

 Učitelji so nam veliko povedali o Karantaniji, ustoličevanju knezov. Na lastne oči sem se srečal z Gosposvetskim poljem, Krnskim gradom, Gospo Sveto – vse to je povezano z našimi predniki.

Tadej Pogačar, 8. b

 Kaj ti je bilo na ekskurziji najbolj všeč?

Izvedel sem veliko novega. Fasciniran sem bil nad vojvodskim prestolom, na katerem so ustoličili kneza. Poleg naštetega pa se rad družim in spoznavam druge vrstnike.

Lian Kozina, 8. a

 Najbolj mi je bil všeč spust po toboganu, bil je zabaven in poln adrenalina.

Vid Preložnik, 7. c

Bi ekskurzijo po Avstrijski Koroški priporočil naslednjim generacijam? Zakaj?

Da, saj smo se pogovarjali o temah, pomembnih za našo, slovensko zgodovino in spoznavali kraje, zamejskih Slovencev. Spust z razglednega stolpa pa je bil lep zaključek.

Tadej Sodnik, 8. a

 Da, saj je bila zelo zabavna, sproščena. Ogledali smo si pomembne objekte, povezane s slovensko zgodovino. Pa še učitelji niso bili »zateženi«.

Nik Eling, 7. c

Zapisala učiteljica Olga Tomažič.

KOLESARSKA EKSKURZIJA ZA NADARJENE IN RADOVEDNE UČENCE

Avtor: Maja Sirše | Okt 2, 2023

V sredo, 27. septembra 2023, smo se nadarjeni in radovedni učenci odpravili raziskovati grad Brdo, prvi renesančni dvorec na Kranjskem. Ker pa je september posvečen tednu trajnostne mobilnosti, smo se na izlet odpravili kar s kolesom.

S kolesom smo se v popoldanskih urah izpred Osnovne šole Šenčur odpravili proti Visokem, mimo Suhe pri Predosljah in kaj kmalu smo že bili na Posestvu Brdo. Tam nas je pričakala vodička, ki nas je popeljala po čudovitem posestvu. Izvedeli smo marsikaj zanimivega. Najprej smo si ogledali nekdanjo grajsko pristavo, pokriti bazen in grad Brdo, ki je bil zgrajen v 16. stoletju, ko so na naše ozemlje vpadali Turki. Skozi stoletja so v njem živeli različni pomembneži, kot so npr. Žiga Zois, jugoslovanska kraljeva družina Karađorđević in nekdanji predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito. Danes se grad uporablja kot protokolarni objekt, zato vanj nismo smeli vstopiti. Smo si pa zato ogledali čudovit grajski park, v katerem je botanik Karel Zois uredil prvi alpski botanični vrt v okolici. Sprehod po čudovitih drevoredih in ribnikih smo zaključili z ogledom čebelnjaka s panjskimi končnicami znanih slovenskih slikarjev, konjeniškega in kongresnega centra.

Po končanem ogledu smo se s kolesi odpravili nazaj proti Šenčurju. Ker pa smo zelo hitro poganjali pedale in pri tem zelo uživali, smo pot domov nekoliko podaljšali; zapeljali smo se še mimo Luž in Velesovega. Ob prihodu k šoli smo se vsi soglasno strinjali, da bi takšne kolesarske izlete lahko večkrat izvedli.

Boštjan Gradišar, Klavdija Jošt, Maja Sirše

Geografski tabor za nadarjene in radovedne učence

Avtor: Maja Sirše | Sep 18, 2023

Nadarjeni in radovedni učenci smo se odpravili na geografski tabor za nadarjene in radovedne učence. V petek, 8. septembra 2023, nas je avtobus pobral pred Osnovno šolo Šenčur in nas odpeljal proti Zgornjesavski dolini vse do slovensko-avstrijsko-italijanske meje, kjer se nahaja CŠOD Planica. Po uvodnih navodilih vodje centra, ge. Mine, smo se namestili po sobah in že bili pripravljeni za akcijo: učitelji so nas razdelili v dve skupini.

Prva skupina se je odpravila na ogled Nordijskega centra Planica, modernega skakalno-tekaškega centra, kjer se urijo naši smučarski skakalci in tekači na smučeh. Spoznali smo ledeniško dolino Planica, bogato zgodovino smučarskih skokov, in se povzpeli po 1191 stopnicah na vrh letalnice bratov Gorišek, ki vsako leto marca gosti tekme v smučarskih poletih. Na vrhu smo se vsi soglasno strinjali, da imajo smučarski skakalci zelo lep razgled.  Medtem si je druga skupina izposodila kolesa in kolesarsko opremo ter se po nekdanji trasi železnice, ki je danes spremenjena v kolesarsko pot med Mojstrano in italijanskim Trbižem, odpravili do Gozda Martuljka, kjer so si ogledali Spodnji Martuljški slap. Ker so bili zelo hitri, so v Kranjski Gori zavili še do umetnega jezera Jasna na sladoled. Po večerji je sledil še geografski večer: izvedli smo živi zemljevid Zgornjesavske doline ter se tako seznanili z glavnimi značilnostmi doline.

Tudi sobota je imela na sporedu zanimiv program: po zajtrku smo se ponovno razdelili v dve skupini; prva skupina je odšla v bližnji gozd, kjer so plezali na drevo, postavljali bivake iz gozdnega materiala ter se učili planinske vozle. Druga skupina je ostala v jedilnici in se lotila kuhanja. Prelevili smo se v vrhunske poznavalce slovenske kulinarike ter po receptu pripravili joto, okusno jed iz zelja, mesa in krompirja, ter za sladico še pehtranovo potico. Vmes smo se zamenjali, tako da smo vsi preizkusili vse. Kot se za dobre kuharje spodobi, smo skuhane dobrote tudi poskusili in se soglasno strinjali, da smo skuhali najboljšo joto in potico. V popoldanskem času smo zamenjali petkovi skupini; tisti, ki so si ogledali Nordijski center Planica, so šli na kolesarjenje, petkovi kolesarili pa so si ogledali Nordijski center Planico. Zvečer smo se odpravili še na nočni pohod do naravnega rezervata Zelenci in se v soju čelnih svetilk vrnili v CŠOD.

V nedeljo pa smo najprej spakirali stvari in se zbrali na igrišču. Tokrat smo se odpravili na pohod proti ledeniški dolini Tamar, kjer smo preko terenskega dela spoznavali značilnosti ledeniške doline, se seznanili z osnovami orientacije na terenu ter preizkusili v opravljanju intervjujev. Čas je hitro mineval, zato smo se odpravili nazaj proti Planici, kjer se nam je tik pred odhodom zgodil zanimiv pripetljaj: zaradi počene pnevmatike na avtobusu, smo imeli še dodatno uro druženja, ki smo ga izkoristili za igre z žogo. Malo utrujeni, vendar z zelo lepimi spomini, smo se v poznih popoldanskih urah vrnili nazaj pred OŠ Šenčur.

Učitelja Maja Sirše in Boštjan Gradišar.

Uspeh naše učenke na Evropski geografski olimpijadi 2023

Avtor: Maja Sirše | Jul 3, 2023

Naši učenci na tekmovanjih v znanju že vrsto let dosegajo vrhunske rezultate. Tako se je naša učenka Mija Šmid iz 9. b na državnem tekmovanju iz geografije uvrstila na odilčno 8. mesto v državi. Vrhunski rezultat ji je omogočil, da je bila izbrana v ekipo osnovnošolcev, ki je slovenske barve zastopala na Evropski geografski olimpijadi (E-GEO)- Le ta je potekala od 24. – 30. 6. 2023 v Beogradu.

Tekmovanje na E-GEO je bilo sestavljeno iz treh delov: pisnega testa, multimedijskega testa in terenskega dela, ki je potekalo v okolici Beograda. Zahtevnost je bila še toliko večja, saj je vse potekalo v strokovnem angleškem jeziku. Kot se za geografe spodobi, pa tekmovalci niso le tekmovali, ampak so dodobra spoznali tudi znamenitosti Beograda.

Mija je izkazala ogromno znanja v geografiji in razumevanju angleščine, saj je osvojila bronasto medaljo. Iskrene čestitke!

Mentorica: Maja Sirše.

Vir fotografij: Zavod Videja, FB stran.